Prisluhnite nam radio LIVE Broadcast!

Poslušajte  Radio Sevnica-Narodnjak KLIKNI ME logo sevnica

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

SODNIK BOŠTJAN POLEGEK: “OBSTAJA NEVARNOST, DA SE VRNE V POLITIKO, ZATO MORA V ZAPOR!”

Prispeli smo do devetega poglavja knjige ŽUPANOV BOJ, ki je zame najpomembnejše poglavje v knjigi, saj s preučitvijo in strokovno analizo določenih kazenskih primerov dokazuje konstrukte, ki so jih organi pregona izvajali nad Francem Kanglerjem.

zupanov boj kangler

Na samem začetku poglavja sem predstavil izseke prisluhov, ki so jih predvajali na sojenju v Mariboru, na javni obravnavi, kjer so bili prisotni tudi novinarji. Iz prisluhov je razvidna komunikacija Franca Kanglerja z večimi različnimi osebami, včasih tudi v zanj značilnem stilu, pozivam pa vse bralce, ki si jih boste prebrali, da poskušate najti vsaj en namig na kršitev ali kaznivo dejanje v njih. Kajti ti prisluhi so bili uporabljeni kot dokaz za pravnomočno obsodbo Franca Kanglerja na sedem mesecev zapora. Naj pojasnim, za kaj gre.

Vsej slovenski javnosti verjetno najbolj poznana, udarna in v medijih najbolj opevana, je afera Kanglerjevega procesa v zadevi Ježovita. Gre za oddajo službenega stanovanja Javnega stanovanjskega sklada MOM v najem znani slovenski vedeževalki Karin Ježovita. Čeprav je v poglavju knjige celoten primer podrobno opisan in analiziran, ga bom čimbolj poenostavljeno, za dobro razumevanje primera, opisal še tukaj, kajti še danes del javnosti in stroke Kanglerja obtožuje, da je svoje procese dobil le zaradi proceduralnih napak in izločenih dokazov in da je v resnici kriv očitanih mu kaznivih dejanj.

Vendar prav primer Ježovite nazorno kaže, kako so organi preiskovanja in pregona peljali dokazni postopek, vključno z uporabo prisluhov. In takšnih primerov od skupno petindvajset je večina, le nekaj zadnjih je zavrženih zaradi izločenih dokazov, saj je nesporno ugotovljeno, da so bili pridobljeni nezakonito, s procesnimi napakami. In tudi to je šlamastika teh organov, kajti preiskovati takšna očitana kazniva dejanja, pa da ne spraviš proceduralno skozi niti enega pridobljenega suma storitve, je tragikomedija. Vendar tudi Kanglerju je bil interes, da se kazenske zadeve, ki so mu še preostale, čimprej zaključijo, brez nepotrebnih zavlačevanj in procesnih postopkov, saj je bil zaradi vsega tega že povsem na tleh.

Kazenski primer Karin Ježovita je tudi precedenčni primer, kako je sodstvo v prvi fazi pravnomočno obsodilo Franca Kanglerja na sedem mesecev zaporne kazni, kar je bil povod, da je izgubil mandat državnega svetnika. Besede sodnika Polegeka po izreku obsodbe so zgodovinske, v negativnem smislu: »Že že, da Kangler dela na kmetiji, vendar obstaja nevarnost, da se vrne v politiko, zato mora v zapor!« Te besede nesporno dokazujejo politično motiviran proces.

Zgodba je v osnovi takšna, da je vedeževalka Karin Ježovita s pomočjo enega uslužbenca Mestne občina Maribor (žal že pokojnega) pridobila potrdilo o članstvu v Svetu invalidov na MOM, s tem pridobila tudi pogoje za možnost pridobitve občinskega stanovanja v najem za določen čas, za katerega je bil izveden javno razpis. Franc Kangler je kot župan mesta Maribor dobil v podpis le predlog za Ježovito, ki ga je podpisal, saj je bila edina prijavljena na razpis za najem službenega stanovanja v izmeri 118 kvadratnih metrov, z najemnimo v višini 391 evrov. Na podlagi tega je direktorica Javnega stanovanjskega sklada Tanja Vindiš Furman z Ježovito podpisala pogodbo o najemu in zadeva je stekla. Vse do konca je Ježovita redno plačevala najemnino.

In potem se je začelo. Preiskovalci mariborske kriminalistične policije so ugotovili, da je bilo k predlogu na razpis Ježovite priloženo ponarejeno oziroma prirejeno potrdilo o izpolnjevanju pogojev za članstvo v Svetu invalidov MOM, s čemer bi naj neupravičeno pridobila stanovanje v najem. Posledično s tem sta bila v kazenski proces avtomatično vključena tudi Franc Kangler kot podpisnik predloga in Tanja Vindiš Furman kot skleniteljica najemne pogodbe. Očitana jima je bila zloraba uradnega položaja.

Velika farsa vsega skupaj je bila, da je sodnik Polegek na podlagi določenih izpisov prisluhov, ki nimajo nikakršne zveze z obravnavano vsebino, izkazujejo le določen vpliv župana na sodelavce, nesporno ugotovil, da je Kangler “vedel” za Ježovitino neizpolnjevanje formalnih pogojev za pridobitev stanovanja in za to, da je v vlogi predložila ponarejeno potrdilo. Prav tako je sodnik zaključil, da je Kangler z absolutnim naklepom predlagal direktorici JMSS dodelitev stanovanja Ježoviti, čeprav ta zaključek temelji le na predpostavki, da je imel župan tako velik vpliv na Vindiševo, da sama tega dejanja ne bi storila. Noben neposreden dokaz pa sodnikovih zaključkov ne potrjuje.

Prisluhi niso dali niti enega posrednega ali neposrednega dokaza, da je Kangler kakorkoli povezan ali vedel za očitano kaznivo dejanje. Še več, prisluhi so bili izvajani v določenem časovnem obdobju leta 2009, samo očitano kaznivo dejanje pa bi se naj zgodilo junija 2010. Kaj bi lahko bilo v prisluhih takšnega, da bi bilo obremenjujoče za osumljene kaznivega dejanja, ki bi se naj zgodilo skoraj leto dni kasneje? V prisluhih ni niti enega telekomunikacijskega kontakta med Ježovito in Kanglerjem. Iz predpostavke, da je imel Kangler tako močan vpliv na sodelavce, da brez njega sami določenih dejanj ne bi opravili, kar je razvidno iz prisluhov, je sodnik Polegek zaključil in v obsodilni sodbi navedel kot nesporen dokaz, da je Kangler vedel za Ježovitino neizpolnjevanje pogojev in z absolutnim naklepom predlagal direktorici JMSS dodelitev stanovanja Ježoviti. To so sodnikovi dokazi, ki potrjujejo krivdo nekoga in je obsojen na zapor.

Še dodatna farsa in blamaža v procesu pa je bila odločitev sodnika, da Tanja Vindiš Furman ni kriva očitanega kaznivega dejanja, in je bila oproščena, Kangler, ki je bil podpisnik predloga, pa obsojen na sedem mesecev zapora. Dejanje, ki ga je storila Vindiševa, je v neposredni vzročni povezavi z dejanjem župana Kanglerja, eno brez drugega ne bi obstajalo, obsojen pa je Kangler, Vindiševa oproščena. A je to možno zdravo razumsko pojasniti?

Proces Ježovita dokazuje, kako je bilo treba Kanglerja obsoditi za vsako ceno, ne ozirajoč se na kazensko in procesno pravo. Res ne vem, o čem so ti gospodje razmišljali. Da smo ljudje tako nerazgledani in nesposobni, da ne bomo spregledali njihovih namenov? Na srečo je Vrhovno sodišče je pravočasno zaustavilo to šlamastiko, ki je bila nesporno politično motivirana, in zadevo postavilo na prave temelje, s pravnomočno oprostilno sodbo. Vendar sodnik Polegek in sodelujoči še danes neobremenjeno in nekaznovano opravljajo svoje delo.

V pričujočem poglavju je še več podobnih primerov, kjer so uporabljeni prisluhi le kot krinka, da se poskuša Kanglerja obsoditi, pa so na srečo v teh primerih že tožilci ugotovili, da zadeve ne pijejo vode.

Tudi del o veliki akciji 117 kriminalistov in hišnih preiskavah pri Kanglerju, dne 4. 5. 2011, z vsemi napakami preiskovalcev je opisan v tem poglavju.

Želim vam prijetno branje.

PIŠE: Zoran Šarič, kriminalist v pokoju

VEČ PA SI PREBERITE TU https://mojcavocko.si/sodnik-bostjan-polegek-obstaja-nevarnost-da-se-vrne-v-politiko-zato-mora-v-zapor/

Pin It

Danes na programu

Mešana glasba
09:03 - Računalniške novice
Mešana glasba
18:03 - Računalniške novice
Mešana glasba

Radio Sevnica

Loading radio ...

Z vami je Radio Sevnica v živo!

radio online

Radio Sevnica v ŽIVO/LIVE

Save

Save

Save

Save

Predvajalniki za poslušanje radia - Klikni Prenesi in Shrani

Predvajalniki!!!

Winamp

   vlc            

winamp

Save

Save

Save

Save

Save

SPONZORJI

logo asdvs

dosje devices mockup4

 

partynet1 
 doniram

                                                radio sevnica na t2oglasnoporocilo3       stran gostuje

zalozba mandarina