Prisluhnite nam radio LIVE Broadcast!

Poslušajte  Radio Sevnica-Narodnjak KLIKNI ME logo sevnica

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Kako je potekalo uničenje lokalnih slovenskih medijev po državi do danes!!!

Neobetavna prihodnost nekomercialnih radijskih postaj v Posavju.  Na majhnem slovenskem trgu preko 80 radijskih postaj ne bo preživelo, vsaj ne v današnji obliki. V Sloveniji naj bi trenutno delovalo šest mrež, med njimi so precej močne »SNOP« kot skupni nočni program postaj s posebnim pomenom, »Oblakova« skupina in  Salomon, in predvsem slednji očitno še imata interes po širjenju.

radio sevnica narodnjak

Ta diploma želi pokazati, da  je država odpovedala pri zaščiti nekdanjih lokalnih postaj pred kapitalom. Obenem pa podpira
cel kup drugih medijev na podlagi vprašljivih kriterijev. Letos spremenjena medijska
zakonodaja prinaša radijskim postajam s posebnim pomenom dokaj ugoden položaj, vendar
pa jasne strategije glede njihove prihodnosti ni. Delovanje ene od omenjenih mrež zadeva tudi
Posavje, ki je imelo včasih kar dve lokalni radijski postaji, že pet let pa nima nobene. V
zadnjem letu pa se je na Radiu Brežice in Radiu Sevnica zgodilo še več sprememb. Nekateri
Posavci so jih že nestrpno pričakovali, drugi se oklepajo »lokalpatriotstva«, tretjim je vseeno.
Večina ljudi pa še zmeraj misli, da lokalne radijske postaje s ponudbo kakovostnih informacij
imajo prihodnost, ki pa si jo bodo morale očitno kar same priboriti.
Ključne besede: program, razpis, novinarji, Radio Brežice, Radio Sevnica.

logo radiosevnica

V diplomski nalogi se bom posvetila spremembam v slovenskem radijskem prostoru,
namreč prestopanju nekdaj lokalnih »nekomercialnih« oz. kasneje programov posebnega
pomena v komercialne ter v splošnem radijskemu zemljevidu na Slovenskem. Za
povprečnega poslušalca so gotovo zelo zanimive spremembe programskih shem (uprava jim
imenuje organizacijske) na dveh posavskih radiih z dolgoletno tradicijo, Radiu Brežice in
Radiu Sevnica, ki sta pred tremi leti dobila novega lastnika. Na obeh radiih, ki že kakih pet let
ne sodita med postaje s statusom oz. nekomercialne radijske postaje, lahko namreč že nekaj
mesecev poslušamo glasove spikerjev ljubljanskih RGL-a (večino programa Radia Brežice)
oz. Radia Veseljak (ta je skoraj v celoti, razen nekaj krajših oddaj, nadomestil program Radia
Sevnica). Zakaj je prišlo do tega, zgolj iz finančnih razlogov? Zakaj se ne zgane država, če ne
ona, pa vsaj občini, ki sta tudi manjši lastnici obeh postaj?

Direktor Radia Brežice in Radia Sevnica Edvard Štraus, ki sem mu hvaležna za
odkrite besede in razkritje marsikaterega novega obzorja, mi je med pogovorom dejal, da bi
bilo zanimivo preučiti umiranje informativnega programa na slovenskih (zasebnih) radijskih
postajah. V tej nalogi bom to poskusila analizirati, seveda pa bom skušala tudi poiskati krivce
za takšno stanje. Dolžiti politiko bi bilo seveda krivično, saj se ta dokaj pogosto spreminja,
ostanejo še torej nadzorne institucije, ki so nemočne ali pa nočejo v celoti opravljati svojega
dela. Včasih se tudi pojavi občutek, da radijske postaje delujejo neenotno, vsaka torej v
iskanju svojih priložnosti, predvsem finančnih. V diplomski nalogi se bom torej osredotočila
na radijske postaje s posebnim pomenom, ki še imajo stično točko z novinarstvom, saj je to na
običajnih, »komercialnih« (z redkimi izjemami) postajah izumrlo oz. ga nikoli ni bilo. Kot
glavno hipotezo pa bom predvidela, da se radijske postaje v Sloveniji komercializirajo, to na
študiju primera Radia Brežice tudi dokazala ter dodala še nekaj teoretičnih osnov in možnih
rešitev. Nalogo sem razdelila na štiri osrednja poglavja: prvo se ukvarja s teoretičnimi
izhodišči globalizacije in koncentracije na medijskem področju (s poudarkom na radijski
sferi), tako slovenskem kot tujem, in se dotika tudi položaja novinarjev predvsem lokalnih
medijev; naslednje zadeva zgodovino lokalnih radijskih postaj, njihovo današnje stanje (tudi
informativni program) in bolj ali manj negotovo prihodnost; v tretjem poglavju je na primeru
Radia Brežice in Radia Sevnica tudi v praksi predstavljen proces transformacije nekdaj
lokalnih (še po stari zakonodaji) radijskih postaj v običajne, pri čemer sta nekaj podrobnosti
razkrila tudi intervju z direktorjem obeh postaj Edvardom Štrausom ter kratka anketa med
Posavkami in Posavci; zadnji razdelek pa se še bolj poglobljeno posveča problematiki
slovenskih radijskih postaj s posebnim pomenom, tudi iz ust predsednika Združenja lokalnih
in regionalnih postaj s statusom Marjana Potočnika.

Kaj je namen te naloge? Svetovni trend monopolizacije, standardizacije Slovenije
gotovo ni mogel obiti, stanje na trgu pa dodatno zaostruje množica radijskih postaj, ki se vse
bojujejo za prostor pod soncem. Potem je tu še iz dneva v dan več primerkov vseh mogočih
elektronskih pripomočkov, ki omogočajo poslušanje glasbe povsod in ob vsakem času.
Čeprav se radijski svet temu prilagaja z vedno novimi oddajniki, novimi vsebinami, novimi
napovedovalci, pa vseeno izgublja svoje poslušalstvo. Morda storjeni koraki niso bili pravi,
morda so krive nesposobne uprave, gotovo pa tudi lokalne skupnosti niso naredile vsega
(posebej večje z velikimi proračuni). Težava izvira tudi iz pomanjkanja nadzora in luknjičave
zakonodaja. O tematiki komercializacije lokalnih radijskih postaj se doslej pri nas ni pretirano
pisalo (vsaj kar zadeva konkretne primere in prijeme, izjema je revija Medijska preža), je pa
to dokončna posledica nastajajočih lastniških monopolov, o katerih v Sloveniji pišeta
predvsem Bašić Hrvatinova in Kučić. Množični mediji se o teh zadnjih, ključnih spremembah
v tradicionalnih posavskih medijih niso ukvarjali. Se novinarji bojijo pisati o teh občutljivih
temah, saj (radijski) kapital sega tudi na druga medijska obzorja, ali pa v njih enostavno
nočejo posegati? Glede na pregovorno obstoječo novinarsko kolegialnost bi pričakovali vsaj
novico ali dve, čeprav so dejansko spremembe visele v zraku in so jih že dokaj natančno
napovedovali. Uprava medijev je pred temi »pretresi« le skromno nakazala spremembe in
zaprosila za razumevanje, to pa je bilo tudi vse. Tudi poslušalci se niso odzvali preveč burno,
le glede spremembe termina osmrtnic jih je bilo potrebno v Torkovih bodicah, oddaji na
Radiu Brežice, kar naprej pomirjati.

 

AVTOR: Mojca Kosem iz leta 2006

VEČ SI PREBERITE TU V CELOTI KLIKNI ME

Pin It

Radio Sevnica

Loading radio ...

Z vami je Radio Sevnica v živo!

radio online

Radio Sevnica v ŽIVO/LIVE

Save

Save

Save

Save

Predvajalniki za poslušanje radia - Klikni Prenesi in Shrani

Predvajalniki!!!

Winamp

   vlc            

winamp

Save

Save

Save

Save

Save

SPONZORJI

logo asdvs

dosje devices mockup4

 

partynet1 
 doniram

                                                radio sevnica na t2oglasnoporocilo3       stran gostuje

zalozba mandarina